To bi bil lahko naslov pravljice, no mogoče jo bom nekoč tudi napisala.
A danes pišem o Aljažu in njegovem nahrbtniku Levčku, ki vedno potuje z Aljažem. V nahrbtniku je zdravilo Epipen, to je adrenalin, v injekcijskem peresniku. Epipen gre z njim v vrtec, na izlete, na morje, na igrišče, na zabave,….. Dobil ga je pred letom in pol.
Ko so me učili kdaj, kako, kam se ga aplicira, nisem vedela ali bi najraje padla skupaj ali naj bom vesela, ker imamo zdravilo takoj pri roki. Otrok ima pri anafilaktičnemu šoku 5-7 minut, da pride do zdravnika, kjer mu dajo adrenalin, ki sprosti dihalne poti, tako da lahko pride kisik v možgane in pljuča. V nasprotnem primeru so posledice zelo, zelo hude. Mi imamo do Kozine 10 minut, pa še to če je prazna cesta in ob predpostavki, da je zdravstveni dom odprt… . Tako sem z Epipenom dobila čas, dragocen čas, da lahko pravilno reagiram in tako na Epipen gledam kot na družinskega ljubljenčka, ki gre vedno z nami.
Aljaž je od novembra do zdaj imel 2 hujši alergijski reakciji, ostalih reakcij sploh ne štejem več. Prvič sem še v času prišla do zdravnika, drugič pa je sirup hitro prijel. Po vsaki reakciji pa se začnejo noči brez spanja, ker vse srbi, boli in seveda koža, ki cveti. Po vsaki alergijski reakciji se imunski sistem sesuje in po navadi v roku nekaj dni zboli.
Alergen se iz telesa izloči v 6 tednih, po 3 tednih se stanje na koži že toliko umiri, da lahko nekako normalno začnemo funkcionirati. Letos je bilo pri nas alergija za alergijo in imunskega sistema sploh nisem mogla normalno vzpostaviti, zato je bil veliko tudi bolan. Ko gledam nazaj, ne vem kako sem to vse letos dala skozi. Imam občutek, ko da smo se vrteli v nekem čudnem začaranem krogu. Zdaj, ko se je stanje malo umirilo je prišlo vse za mano.
ŽALOST, UTRUJENOST, NEPRESPANOST, JOK, IN VESELJE, DA IMAM MOČ IN ZNANJE POMAGATI MOJEMU OTROKU, DA HITREJE OKREVA, TER ŽELJA PO NOVEM ZNANJU, NOVIH PODVIGIH IN ŽELJA, DA VSO TO MOJE ZNANJE DELIM NAPREJ MAMICAM, KI SO PRAVKAR STOPILE NA POT ALERGIJ.
Žalost, utrujenost, neprespanost, jok, in veselje, da imam moč in znanje pomagati mojemu otroku, da hitreje okreva, ter želja po novem znanju, novih podvigih in želja, da vso to moje znanje delim naprej mamicam, ki so pravkar stopile na pot alergij.
Življenje je lepo z vzponi, padci, z vso prtljago, z vsemi, ki so ob meni se z menoj smejijo in jokajo.
Mi uživamo na naši poti, uživaj tudi ti na tvoji poti.
Barbara